NLP članki & teorije // NLP fenomen v Sloveniji

Polje z besedilom:    justa.4t.com                                                                                                                                                                                                                               mail: justa.4t@gmail.com

Izgubljena dežela LEMURIJA

Kdo so bili Lemurijanci? Kje se je nahajala njihova celina? Zakaj je izginila? Vse to so vprašanja, ki že dolgo časa zaposlujejo največje svetovne ume pri odkrivanju starodavnih celin.

V 19. Stoletju so znanstveniki prišli do zanimive domneve o obstoju izgubljene celine, s katero so želeli pojasniti nenavadno porazdeljenost rastlinskih in živalskih vrst okrog Indijskega oceana. In nastala je teorija o izginuli deželi Lemuriji.

Zgodovina, ki se je prenašala po ustnem izročilu, takšna kakršna je bila na začetku. Zgodovina, ki je ne boste našli v tipičnih zgodovinskih knjigah. Danes ji pravimo Lemurija, vendar se je nekoč imenovala Mu oziroma Domovina.

22. maja, 1932 je Edward Lanser zapisal v članku, objavljenem v časniku Angeles Times Star: "Skozi okno razglednega oddelka na vlaku, ki je sopihal proti Portlandu v Oregonu, sem opazil na Kalifornijski gori Shasta nekaj nenavadnih rdečih in zelenih luči. O njih sem povprašal sprevodnika, ki mi je dejal, da gre za luči, ki jih pri svojih obredih uporabljajo Lemurijci."

Seveda se Lanser ni zadovoljil s tako skopim odgovorom. V upanju, da bo ugotovil kaj več, jo je mahnil proti gori Shasta. Na njegovo presenečenje je v mestu Weed naletel na več, ljudi, ki so na gori videli podobne luči. Naletel pa je tudi na govorice o obstoju skrivnostne vasi, nekje na pobočju gore, od koder se ni vrnil še nihče.

Pobočje gore pa je z močnim daljnogledom že dalj časa opazoval tudi ugledni znanstvenik in profesor Edgar Lucin Larkin.

Lemurijci so bili visoki, bosi, plemenitega obraza, kratkih ostriženih las, oblečene v brezmadežna bela oblačila. Obrede z lučmi naj bi opravljali v spomin na svojo izgubljeno domovino Lemurijo. V Severni Ameriki živijo že več tisoč let, vendar jih ni odkril še nihče, ker uporabljajo skrivno moč tibetskih mojstrov, ki jim omogoča, da se zlijejo z okolico in izginejo kadarkoli hočejo. Njihovo vas pa pred vdori zunanjega sveta ščiti nevidna stena.

Po mnenju pisatelja James Churchwarda, je bila dežela Mu dolga okoli 8.000 km in široka okoli 4.800 km, prelep tropski paradiž, kot nebeški raj. Pravi, da je med potapljanjem preminulo 64 milijonov ljudi, pred več kot 50.000 leti. Današnji pacifiški otoki pa so ostanki gorskih vrhov izgubljenega kontinenta. Izredno podrobne zemljevide dveh izgubljenih kontinentov Mu in Atlantide je dr. Javier Cabrera našel gravirane v kamne, ki prihajajo izpred inkovske dobe, v kraju Ica, Peru. Diplomat združenih narodov Farida Iskoviet, pomočnica predsednika Združenih narodov Adama Malika, je prišla v Maui leta 1972 in podrobneje proučila Lemurijske ruševine in zgodovino ter prišla do zaključka, da so resnične. Eden izmed vodilnih strokovnjakov za raziskovanje Lemurijem narednik Williard Wannal z vojaške obveščevalne v Oahu, je poročal, da ležijo ruševine potopljenega Lemurijskega mesta med Maui in Oahu. Šlo naj bi za strogo tajen projekt obveščevalne službe ameriške vojaške mornarice, leta 1972.

Skoraj pred enim galaktičnim letom, 26.000 leti, je bila zlata doba sončnega imperija, ko so ljudje živeli v miru, ljubezni, harmoniji in blaginji, ki si je danes ne moremo niti predstavljati. Naša zvezda, Sonce, kroži okoli centralnega sonca in tako sedaj vstopamo v prve žarke Vodnarjeve sile in zapuščamo sile Ribe. Trenutno se nahajamo na vrhuncu, saj čutimo tako vibracije umirajoče dobe, kot tudi vibracije prihajajoče nove dobe. To je v bistvu kozmična znanost Mu, ki temelji na zapiskih Jamesa Churchwarda in dr. George Hunt Williamsova, ki sta posvetila več deset let proučevanju starodavnih zapiskov izgubljene civilizacije Mu. Sonce Sončnega imperija predstavlja kozmični simbol za prvotno stvariteljsko energijo, ki prihaja iz centralnega sonca v središču vesolja, dobrodejne energije časa in prostora z višjih dimenzij, vir vsega življenja, materije in energije. Sonce je nadalje predstavljeno v mikrokozmosu, kot sonce znotraj vsakega človeškega bitja, neviden in neskončen ogenj, ki združuje človeka z njegovim kozmičnim stvarnikom. Lemurijci (Mu) so verjeli, da se sonce znotraj človeka nahaja v tako imenovanem tretjem očesu, nevidnem očesu, ki je uglašeno v naše najnotranjejše vizije.

Glede na Churchwarda, je večina Mu civilizacije živela v domovih s prozornimi strehami. Niso poznali stresov in bolezni, zato so dočakali visoke starosti. V skoraj 40.000 letnem družbenem prakticiranju in preizkušanju, so izredno razvili tudi svoje zunaj čutno zaznavanje. Tekom več tisočletne evolucije si je Mu zaslužil svojo reputacijo ali telepatijo, astralna potovanja in teleportacijo... in s tem so povsem izničili koristnost prevoznih sredstev.

Skoraj vsi, ki pišejo ali raziskujejo Lemurijo, trdijo, da so bili prvenstveno vegetarijanska, poljedelska, zunanja, organska kultura, ki je v harmoniji živela z naravo in zemljo, zelo malo so uporabljali znanstveno tehnologijo. Lemurijci so se predvsem koncentrirali na meditacijo in razvoj zunaj čutnega zaznavanja. Lemurijci se niso kaj dosti zanimali za tehnologijo Atlantide, saj so raje eksperimentirali s psihičnimi energijami, s katerimi so premikali objekte (kar je dokazal tudi Uri Gellar med raziskavami na univerzi Stanford, leta 1970), čeprav so prav tako s pridom uporabljali ultra-visoko zvočno frekvenco, sončno energijo, kristalno energijo in teleportacijo za gradnjo in premikanje objektov.

Eno izmed poročil omenja pred-poročen test v Lemuriji (zapisal ga je moški, z imenom Cerve, Rosokruški zgodovinar). Starešine so od moškega in ženske zahtevale, da se odpovesta vsega svojega imetja, tako da nimata absolutno ničesar - obleke, hrane, zatočišča ali orodja. Moškega in žensko so nato poslali v gozdove za en mesec (28 dni) popolnoma naga in brez vsega. V tem času sta si morala zgraditi zatočišče, napraviti obleko, zbrati hrano, narediti orodje in skrbeti drug za drugega brez prepiranja ali oddajanja negativne energije eden proti drugemu. Če sta uspešno prestala test, so ju poročili in jima vrnili njuno imetje. Če testa nista opravila, se nista mogla poročiti.

 

Druge raziskave

Bila je to kultura, ki je obstajala na kraju, ki mu danes pravimo Tihi ocean. Bila je tropska vaška skupnost. Imela je večja središča, kjer so bile skupine jasnovidnih prerokov, preročišča in sveti ljudje so opravljali zdravilstva in zvočna dela. Bili so neenergijsko usmerjena družba.

Gospa Blavatsky (1831 - 1891), ki je osnovala teozofijo, je zatrjevala, da je v iskanju okultne vednosti prepotovala ves svet in jo našla v Tibetu ob nogah Mahatme, ki je po njenih besedah vladal svetu s širjenjem tokov okultne sile. Za mnoge zvezke njenega glavnega dela Skrivni nauk pravi, da so povzeti iz Dzyanove knjige, starega atlantidskega besedila, ki naj bi ji ga v zamakjenju pokazal Mahatma.

V knjigi Skrivni nauk razlaga, da se človeštvo razvija postopoma s prehajanje skozi sedem temeljnih ras. Lemurijci so bili tretja starodavna rasa. Domovali naj bi na celini, ki je zajemala večino južne poloble. Bili so velika, opicam podobna bitja. Nekateri naj bi imeli celo po štiriroke, nekateri pa tretje oko na zatilju. Niso poznali govora, ampak so za komuniciranje uporabljali telepatijo in kljub temu, da niso imeli možganov, kot jih poznamo danes, so lahko z močjo volje dobesedno premikali gore. Konec koncev je Lemurija propadla in njenemu propadu je sledil propad Atlantide in takratnega sveta. Potomci Lemurijcev, kot trdijo okultisti, živijo še danes. Šlo naj bi za avstralske domorodce, Hotentote in Papuance.

Pozneje so teozofi izoblikovali bolj podrobno podobo Lemurijcev. William Scott-Elliot je v svoji knjigi Zgodovina Atlantide in izginula Lemurijazapisal:"Lemurijci so bili rjavopolti in visoki skoraj štiri metre in pol. Imeli so ploske obraze brez čela in s štrlečimi čeljusti. Oči so imeli tako narazen, da so lahko videli tudi na stran, podobno kot priči. Pete so jim štrlele daleč nazaj, zato niso imeli preglavic s hojo naprej ali nazaj.

Lemurijci naj bi bili sprva hermafroditi, ki so legli jajca, nato pa so se začeli razmnoževati po človeško. Ko so se spečali z živalmi in so se rodile opice, so se nadnaravna bitja, ki so jim pomagale pri razvoju, uprla, da bi jih še naprej podpirala. Nadomestili so jih gospodarji ognja, ki so prišli z Venere in omogočili Lemurijcem, da so dosegli nesmrtnost in zmožnost vnovičnega rojstva. Vendar ravno tokrat, ko so razvili civilizacijo in dobili človeški videz, se je Lemurija potopila v morje."

Čeprav ne moremo dokazati, da so imeli Lemurijci stik z nezemljani, se iz njihove zapisane zgodovine vidi posredovanje z drugih svetov. In ko bo Lemurija zopet vstala, bodo razkrite številne njene skrivnosti.

Obstajajo določene zemeljske mase, ki predstavljajo zadnje ostanke veličastnega Lemurijskega imperija, kot so otoki Fidži, Havaji, Velikonočni otoki in nekaj predelov Los Angelesa. Ravno to bi morda lahko razložilo dejstvo, da ti predeli privlačijo številne spiritualiste in zakaj s tega območja prihaja tako veliko idej višje zavestnosti. Ravno zaradi vibracij starodavne dežele, temelječe na čutnosti in kreativnosti, ki se ponovno vrača v zavest našega planeta. Ko je bila Lemurija uničena, so njeni prebivalci postali Tibetanci, Eskimi, Maji in domorodni Američani. Postali so čuvaji svetih zapisov skozi ustno izročilo.

 

Od kod ime Lemurija?

Razširjenost lemurjev je bila za znanstvenike v 19. Stoletju nerazrešljiva uganka. Charles Darwin je leta 1859 s knjigo o izvoru vrst spravil znanstvenike v veliko zadrego. Če so se podobne vrste resnično razvile na enem prostoru iz skupnega prednika, kako naj potem znanstveniki razložijo živali kot so Lemurji, ki večino živijo na otoku madagaskarju. Nekaj pa jih je bilo najdenih tudi v Indiji in malajskem otočju. Seveda pa jih niso begali samo lemurji ampak tudi nekatere druge živali in rastline, ki jim je uspelo priti čez Indijski ocean. Vsekakor bi bila najboljša razlaga obroč kopenskega mosta in tako so se v razpravo vključili tudi geologi. Opozorili so na sorodnost nekaterih kamnin in okamnin v osrednji Indiji in južni Afriki. Tako se je rodila nova celina, ki je povezovala Afriko in Indijo. Obstajala naj bi ravno v času, ko so se razvijali lemurji. Tako je angleški zoolog Philip Scalter zanjo predlagal ime Lemurija.

 

 

Revija X, september 2000

novice